Gospodarski razvoj in poselitev
Industrijski del Litije leta 1927.
V Litiji so se po prihodu železnice, domala čez noč, zgodile velike spremembe. Tradicionalne obrti so zapirale vrata, ljudje so se takoj pričeli navajati na nov način življenja—z železnico. Prevozniki, ki so dovažali in odvažali blago na železniško postajo in z nje, so morali prek Save z brodom, kar je bilo nerodno in zamudno. Litijani so zato že čez tri leta po prihodu vlaka – leta 1852 – zgradili čez Savo most. Bil je lesen, zdržal pa je vse do leta 1973, ko ga je nadomestil nov betonski. S prihodom železnice se je začel povsem nov razvoj Litije. Zemljišča okrog železniške postaje so postala zanimiva za gradnjo industrijskih in tudi stanovanjskih objektov. Leta 1881 so sto metrov od železniške postaje zgradili topilnico, ki so jo že pred drugo svetovno vojno podrli, na drugi strani železnice pa leta 1886 Predilnico in stanovanjsko zgradbo, imenovano Vila. Topilnica in Predilnica sta dali Litiji svojevrsten pečat in pustili dolgotrajne sledi.
Litija kot pomembno mesto
Vlaki še vedno vozijo skozi predor Južne železnice v Pogoniku pri Litiji.
Litija je s prihodom železnice pričela prevzemati vodilno gospodarsko vlogo, hkrati pa tudi vlogo upravnega središča, ki je bilo dotlej v sosednjem Šmartnem. Z razmahom industrije se je razvila tudi stanovanjska gradnja, število prebivalcev je hitro naraščalo, prostor je pričel dobivati povsem novo podobo. Hkrati z industrijskim razvojem je Litija kmalu postala sedež okrajnega glavarstva in kasneje, v Kraljevini Jugoslaviji, sedež sreza. Po drugi svetovni vojni je bila leta 1952 Litija razglašena za mesto in je bila do sprememb v lokalni samoupravi tudi mestna občina. V naslednjih desetletjih je Litija rasla in se razvijala, železnica pa je sčasoma pričela izgubljati svoj pomen. Tako, kot je pred več kot 150 leti železnica izrinila rečni promet, sedaj cestni promet izriva železniškega. Litija že dolgo nima več nobenega tovornega prometa po železnici, potniški promet pa je še vedno zelo živahen.
Litija—mesto slavnih Slovencev
Luka Svetec, narodni buditelj v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stol. je ponos Litije.
V Litiji in drugih krajih so bili rojeni ali so tu živeli številni znani Slovenci: narodni buditelj in politik Luka Svetec (1826–1921), slikarka Mira Pregelj (1905–1966), komponist Peter Jereb (1867–1951), jadralni letalec Milan Borišek (1920–1950), publicist Jože Župančič (1900– ? ), lutkovni igralec Nace Simončič (1918–2001), skladatelj Viktor Parma (1858–1924), pisec turističnih in planinskih vodnikov v Sloveniji Rudolf Badjura (1881–1963), filmski ustvarjalec Metod Badjura (1896–1971), pisatelj Josip Vandot (1884–1944), jezikoslovec Franc Bezlaj (1910–1993), pisatelj Vladimir Levstik (1886–1957), generala Franc Poglajen-Kranjc (1916–1999) in Karel Marčič (1891–1972). Na Vačah je bil rojen skladatelj Anton Lajovic (1878–1960), v Gabrovki hortikulturnik Ciril Jeglič (1897–1989), v Jevnici sta delovala skladatelj Miha Vahen (1910–1984) in učiteljica Leopoldina Kovič (1895–1950), v Kresnicah je deloval slikar Gvidon Birolla (1881–1963).
Martin Brilej, Litija 2011
